Z namenom preprečevanja širjenja okužbe s koronavirusom in v skladu s priporočili pristojnih institucij je Hiša Stare trte za obiskovalce sicer zaprta, a za vas ostajamo dosegljivi na elektronskem naslovu stara-trta@maribor.si in telefonski številki 051 335 521. Vljudno vas vabimo tudi k obisku spletne vinoteke in nakupu izdelkov iz naše ponudbe. Svoj nakup lahko po predhodnem dogovoru prevzamete tudi osebno na prevzemnem mestu Hiše Stare trte.

Žametna črnina

Modra kavčina ali žametna črnina spada v ekološko skupino sort črnomorskega bazena - Proles pontica Negr. Po Turkoviču izvira iz naših krajev. Najverjetneje je, da je to naša stara udomačena sorta.

Nekoč so jo na Štajerskem imenovali Blauer Kölner, kavčina, velika modrina, velika plava, velika črnina in še kako. Modra kavčina je bila v preteklosti precej razširjena na brajdah in v vinogradih na Štajerskem, še posebej pa na Dolenjskem; gojijo pa jo tudi v severozahodni Hrvaški, v manjši meri tudi v Nemčiji in Avstriji.

List je petdelen, njegova površina je valovita, v stranski zarezi ima značilen zob. Očara z lepimi, velikimi grozdi in debelimi, okroglimi jagodami temno modre barve, ki so prav prijetne za zobanje. Jagodna kožica je debela. Sok je sladek, brezbarven in prijetnega kiselkastega okusa.  

Žametna črnina je zelo pozna sorta (zori v četrti zoritveni dobi), njeni grozdi so težki od 250 do 400 g in tudi več. Tako težko grozdje daje redko katera sorta na Slovenskem. Rodi obilno in je tipična "masovnica". V normalnih letih pridobi 14 do 17 % sladkorja in 8 do 10 promilov kisline.

Žametna črnina daje navadno, svetlo rdeče vino čiste barve, ki je primerno za mešanje (kupažiranje) z drugimi sortami in pridelavo zelo cenjenih zvrsti vin, kot so: dolenjski cviček, goijanska črnina, metliška črnina, bizeljsko rdeče. Žametovka je nosilec značaja navedenih vinskih zvrsti zaradi svoje barve in kisline ter zelo prijetne primarne arome (po malinah). Seveda pa to značilno barvo daje samo v ugodnih vremenskih razmerah v jeseni. Samostojno se na trgu pojavi le redko. V uradnem sortimentu za Slovenijo je predvidena kot priporočena sorta v bizeljsko - sremiškem, dolenjskem in belokranjskem vinorodnem okolišu posavskega rajona ter kot dovoljena sorta v mariborskem okolišu in v okolišu Slovenskih goric ter v šmarsko-virštanjskem okolišu posavskega vinorodnega rajona.

Ampelograf Franz Trummer je leta 1841 v opisu sort na Štajerskem zapisal: »Modra kavčina je znana v teh krajih že zelo dolgo. Najdemo je še posebej na pročeljih hiš, na brajdah, kjer niso redki trsi, ki se bohotijo tudi do 30 metrov dolžine. Lastnikom prinašajo obilen pridelek«.

Herman Goethe, ravnatelj vinarske šole v Mariboru je leta 1878 v svoji Ampelografiji zapisal: »Modra kavčina je na štajerskem in kranjskem že zelo dolgo poznana, kar še posebej potrjujejo prastari trsi ob hišnih špalirjih«. Še v prvi polovici 20. stoletja se je nekaj zelo starih trt bohotilo na pročeljih mariborskih mestnih hiš. Posebej znani sta bili trti ob Vodnem stolpu in na mestnem gradu. 

  DELI ČLANEK