Z namenom preprečevanja širjenja okužbe s koronavirusom in v skladu s priporočili pristojnih institucij je Hiša Stare trte za obiskovalce sicer zaprta, a za vas ostajamo dosegljivi na elektronskem naslovu stara-trta@maribor.si in telefonski številki 051 335 521. Vljudno vas vabimo tudi k obisku spletne vinoteke in nakupu izdelkov iz naše ponudbe. Svoj nakup lahko po predhodnem dogovoru prevzamete tudi osebno na prevzemnem mestu Hiše Stare trte.

Vinski vitezi

Združenje slovenskega reda vitezov vina

Devetindvajset častilcev vina in domovine iz vse Slovenije je januarja 2004 ustanovilo Združenje Slovenskega reda vitezov vina. Ustanovitelji so znani vinogradniki in vinarji, strokovnjaki vinske stroke, umetniki, znanstveniki, poslovneži, skratka ljudje, ki se zavzemajo za ugled Slovenije in slovenskih vin, vinske kulture ter tradicije doma in po svetu.

To je prvi samostojni slovenski viteški red, ki je v letu 2007 postal tudi polnopravni član Mednarodne zveze vinski redov in bratovščin F.I.C.B. s sedežem v Parizu. Delovanje reda je v viteškem duhu usmerjeno na spodbujanje in ohranjanje tradicionalnih vrednot slovenskega naroda, neprofitno delovanje in dobrodelno pomoč,  zavzemanje za prepoznavnost slovenskih vin doma in po svetu, za pospeševanje dviga kulture uživanja vina in ohranjanje tradicije slovenskega vinogradništva in vinarstva. Slovenski vinski viteški red za dosego splošnega napredka veliko vlaga tudi v založniško dejavnost strokovne in poljudne literature.

Evropski red vitezov vina

Evropski red vitezov vina izhaja iz tradicije viteškega reda sv. Jurija, ki ga je leta 1468 ustanovil cesar Friderik III., leto za tem pa z bulo potrdil še papež Pavel II. Sedež reda je v avstrijskem mestu Eisenstadt, kjer so leta 1984 to tradicijo tudi obnovili z ustanovitvijo Gradiščansko panonskega reda vitezov vina, kasneje preimenovanega v Evropski red vitezov vina.

Konzulat za Slovenijo je bil ustanovljen 26. septembra 1991, v njegovem okviru pa deluje šest vinskih viteških omizij: Pomursko, Mariborsko, Celjsko, Posavko, Ljubljansko in Primorsko. Prva dva prokonzula sta bila Fedor Pirkmajer in dr. Jože Colnarič, ki je danes častni konzul Slovenije. Vodstvo sveta konzulata za Slovenijo je trenutno zaupano Karlu Recerju in prokonzulu Tomislavu Kovačiču. Konzul za Slovenijo je vključen v mednarodno zvezo vinskih redov in bratovščin F.I.C.B. s sedežem v Parizu.

Vitezi evropskega reda vitezov vina negujejo in ohranjajo raznolikost evropske kulture vina, ob tem pa si s prostovoljnim, splošno koristnim, neprofitnim delom in številnimi dobrodelnimi dejavnostmi prizadevajo tudi za splošen napredek na kulturnem in znanstvenem področju. Redovne slovesnosti so povezane z blagoslovom vina in spoštovanjem krščanskih vrednot, posebna skrb pa je posvečena negovanju visokih vrednot duhovne odličnosti in plemenitega viteškega prijateljstva.

Častivredni vinski konvent  Sv. Urbana

 

Prvi Častivredni konvent Svetega Urbana na slovenskem je bil ustanovljen leta 1989 v Mariboru, kjer je omizje mož povezanih s spoznanjem o pomembnosti gojenja vinske trte sprejelo odločitev, da si bo prizadevalo prispevati k dvigu kakovosti in ugleda slovenskega vinskega pridelka. Temu spoznanju zvesto sledijo že več kot poldrugo desetletje, njihova pravila, ki določajo druženje z vinom, pa so omogočila, da so postali »čista vest slovenskega vina«, ki zasleduje in promovira kakovost pridelano v vseh treh slovenskih vinorodnih deželah.
Vinski konvent nosi ime po spomladanskem Sv. Urbanu, ki goduje 25. maja in v dobrem letniku označuje začetek cvetenja vinske trte. Sv. Urban je že več kot sedem stoletij zaščitnik vinogradnikov. Ideja vinskega konventa je povezala ves slovenski prostor. Že leta 1993 so svoj konvent ustanovili tudi v Ljubljani in šest let pozneje še v Portorožu. Vsi trije konventi so povezani z izročilom ljubezni, kulture in spoštljivega odnosa do vina kot posebnega daru slovenske zemlje. Njihove člane povezuje prijetna družabnost, ki je slehernega izmed konventualov spremenila v radovednega in kritičnega iskalca žlahtnih odtenkov vina in celovitega spleta vinske kulture, ki tesno povezuje številna področja življenja. Prav zato je druženje v konventu tudi pomembna šola poglobljenega in spoštljivega doživljanja »sadu zemlje in dela človeških rok«.
Slehernega izmed vinskih konventov vodi kapitelj, ki ga sestavljajo: pretor, kancler, zakladnik, kletar in kronist. Pretor mariborskega vinskega konventa je mestni viničar Stane Kocutar, ljubljanskega Edi Berk in portoroškega Vojko Čok.

  DELI ČLANEK