Vinorodna Slovenija
Slovenija je dežela z ugodno lego, kar ji omogoča pridelovanje vin vrhunskih kakovosti.
Vinska trta se je razširila na območju Slovenije že v času Keltov, Rimljani pa so najbolj zaslužni za razvoj prvih oblik vinogradništva na naših tleh. Na stičišču sredozemlja, predalpskega sveta in Panonske nižine so zelo ugodne podnebne razmere za gojenje žlahtne vinske trte. Slovenija premore več kot 33 tisoč hektarjev vinogradniških leg, ki so skoraj izključno v strmem gričevnatem svetu. Mnoge naše vinograde strokovnjaki uvrščajo med 5 odstotkov najboljših leg na svetu, takšnih, ki omogočajo pridelavo kakovostnih in vrhunskih vin.
V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele: Podravje, Posavje in Primorsko.
Vinorodna dežela Podravje v velikosti 9650 ha se nahaja na severovzhodu države. Razdeljena je v dva okoliša: Štajerska Slovenija (8685 ha) in Prekmurje (965 ha).
Geografija: Podravje označuje izrazito gričevnat svet, s povprečno nadmorsko višino vinogradov med 250 in 400 metri.
Tla: Večina tal je nastala na karbonatnih kameninah ter na pleistocenskih ilovicah, kar je zelo ugodna podlaga za razvoj vinske trte.
Podnebje in padavine: Podnebje ima celinske značilnosti, s povprečno letno količino padavin okoli 1000 mm, z vročimi poletji in mrzlimi zimami.
Najbolj zastopane sorte: laški rizling, šipon, renski rizling, chardonnay in beli pinot.
Vinorodna dežela Posavja se razprostira na 4328 ha jugozahodne Slovenije in je razdeljena v tri okoliše: Dolenjska (2456 ha), Bizeljsko Sremič (1264 ha) in Bela Krajina (608 ha).
Geografija: Srednje gričevnat svet je marsikje prepreden z ozkimi dolinami ter izrazito strmimi brežinami, na katerih celo trta preprečuje erozijo tal.
Tla: Večinoma sestavljena iz laporjev in peščenjakov z apnenčastim vezivom. Na večini območij, kjer pridelujejo cviček, pa prevladujejo apnenci in dolomiti.
Podnebje in padavine: Povprečna letna količina padavin je med 1070 in 1200 mm, z značilnostmi celinskega podnebja in vplivi hladnejše predalpske klime.
Najbolj zastopane sorte: Prevladujejo predvsem rdeče sorte, med katerimi je najbolj zastopana žametovka. Tej sledijo laški rizling, modra frankinja, kraljevina in druge sorte.
Vinorodna dežela Primorska je velika 8081 ha in se nahaja na zahodu Slovenije ter je razdeljena na štiri okoliše: Vipavska dolina (3005 ha), Slovenska Istra (2331 ha), Goriška Brda (1992 ha) in Kras (753 ha).
Geografija: Primorski vinogradi se raztezajo od morja pa celo do nadmorske višine okoli 360 metrov.
Tla: Razvila so se na flišu in apnenčastem dolomitu, kar na Krasu pripelje do razvoja znanih rjavih tal – terra rossa. Omeniti velja rigolana tla, ki so nastala pod vplivom človeka in so značilna za tradicionalne vinogradniške lege.
Podnebje in padavine: Povprečna količina letnih padavin znaša okoli 1460 mm, z vročimi poletji in z redko videnim snegom.
Najbolj zastopane sorte: Predvsem rdeče, z refoškom kot najbolj razširjeno sorto, sledijo rebula, merlot, malvazija, chardonnay, sauvignon, cabernet sauvignon in ostale.
VINORODNI OKOLIŠ ŠTAJERSKA SLOVENIJA
Štajerska Slovenija je največji izmed vseh slovenskih okolišev. Gre za razgibano pokrajino, s strminami v Halozah in terasami v Ljutomersko Ormoških goricah ter z mestom Maribor, ki se lahko pohvali z vinogradom sredi mesta in z najstarejšo trto na svetu. Na severnem delu se gričevje izteče z Radgonsko Kapelskimi goricami, ki se spustijo proti Prekmurju v Panonsko nižino.
Okoliš ima že iz preteklosti znane lege, ki jih uvrščajo med 5 odstotkov najboljših vinogradniških leg na svetu. Primerna tla in ugodno podnebje na Štajerskem omogočata bogato pestrost vinskih sort. Tla so se razvila na mehkih karbonatnih kamninah, zato so rjava tla, laporji tisti substrat, ki je ugoden za trto. Panonska oz. subpanonska klima (značilnost večje temperaturne razlike med dnevom in nočjo, razmeroma suha poletja in prave zime) in z njo povezan poletni višek padavin, imata ugoden vpliv na rastlinstvo in s tem tudi na vinsko trto. Jeseni je padavin manj, a je več sonca, kar je za toploljubno vinsko trto ugodno.
Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija slovi po elegantnih, sortno značilnih belih vinih in zvrsteh. Gospodarna pridelava grozdja omogoča veliko število sort od ranih do poznih, od belih do rdečih, od nearomatičnih do aromatičnih, od takih, ki dajejo prijetno pitna vina do takih, ki dajejo možnost pridelave kakovostnega in vrhunskega vina. Razmerje med belimi in rdečimi sortami je v prid belih sort, saj je z njimi zasajenih dobrih 95% vinogradov.
Pod vplivom toplega in suhega panonskega podnebja dobimo poleg dobrih suhih in polsuhih sortnih vin in zvrsti še zlasti izredna vrhunska polsladka in sladka vina posebnih kakovosti, kot so pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, ledeno vino in suhi jagodni izbor. Taka vina odsevajo zlato rumene barve, nežne cvetice, z zaokroženo plemenitostjo značaja žlahtne gnilobe. V okusu pa so značilno polna, ekstraktno bogata, plemenito zaokrožena in ognjevita. To vinorodno območje pa nudi ugodne pogoje tudi za pridelavo penečih vin - penin, pridelanih tako po charmat metodi, kot po klasičnem postopku vrenja v steklenicah.
Ker je Štajerska Slovenija največji okoliš v naši državi, obstaja možnost, da se povežejo lege med seboj in tudi sorte ter se s tem pridobijo vina, ki so se v preteklosti pila v kraljevih družinah v celi Evropi.
NEKAJ FAKTOGRAFSKIH PODATKOV O VINOGRADNIŠKO VINARSKI SLOVENIJI
(povzeto po navedenih informacijah s spletne strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v RS, podatki so iz leta 2015):
- Pridelek vina je med 800.000 in 900.000 hl letno.
- Vinorodno območje Slovenije se deli na tri dežele in devet okolišev.
- V register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) je vpisanih dobrih 16.000 ha vinogradov (iz letalskih posnetkov je razvidno, da imamo na ozemlju Republike Slovenije slabih 19.300 ha vinogradov).
- V RPGV je vpisanih 30.000 pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina, za stekleničenje je registriranih dobrih 2300 pridelovalcev, od tega je 11 večjih (preko 500.000 litrov letno).
- V register so pridelovalci skupno prijavili 46 mio litrov vina letnika 2014. Omenjena količina vina predstavlja uradno evidentirano količino vina, ki se v Sloveniji pojavlja na trgu. Poleg te količine vina je po ocenah MKGP približno še 30-40% vina, ki ga pridelajo manjši pridelovalci in naj bi bil namenjen samooskrbi pridelovalcev in njihovih družinskih članov.
- V integrirano pridelavo je vključenih 8500 ha, v ekološko pa 400 ha vinogradov.
- V Sloveniji se goji 48 sort vinske trte (Vitis vinifera).
- Vinogradi ležijo na strmih legah, kar pomeni na eni strani izrazito drago pridelavo, na drugi strani pa to omogoča kakovosten pridelek grozdja. Delež kakovostnega vina zato predstavlja kar 70 % pridelave.
- Uvoz in izvoz sta bila v preteklih letih uravnotežena, zadnja leta pa se uvoz povečuje, uvažamo pa v glavnem namizno vino, ki ga glede na strukturo pridelave in potrošnje primanjkuje.
- V letu 2014 je izvoz dosegel 7,6 mio.litrov. Glavni trgi za slovensko vino so: Nemčija, ZDA, Hrvaška, Nizozemska, Bosna in Hercegovina ter v zadnjih letih Češka. Uvoz je v letu 2014 dosegel 12,8 mio. litrov vina. Glavne države izvoznice na naš trg so: Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska.
- V Sloveniji upada potrošnja vina, zato morajo vinarji čedalje večji delež pridelka prodati na tujih trgih.