Z namenom preprečevanja širjenja okužbe s koronavirusom in v skladu s priporočili pristojnih institucij je Hiša Stare trte za obiskovalce sicer zaprta, a za vas ostajamo dosegljivi na elektronskem naslovu stara-trta@maribor.si in telefonski številki 051 335 521. Vljudno vas vabimo tudi k obisku spletne vinoteke in nakupu izdelkov iz naše ponudbe. Svoj nakup lahko po predhodnem dogovoru prevzamete tudi osebno na prevzemnem mestu Hiše Stare trte.

Nadvojvoda Janez

Nadvojvoda Janez Habsburško-Lotarinški (* 20. januar 1782, Firence; † 11. maj 1859, Gradec), rojen kot Johann Baptist Josef Fabian Sebastian, ljudsko imenovan tudi nadvojvoda Janez, je bil avstrijski nadvojvoda in feldmaršal.

Nadvojvoda Janez se je rodil kot trinajsti izmed šestnajstih otrok velikega vojvode Toskane (kasnejšega cesarja Leopolda II.) in Marije Ludovike Burbonske, hčerke takratnega španskega kralja Karla III.. Bil je svobodoljuben razsvetljenec, vnuk Marije Terezije.

Delovanje na Štajerskem

Leta 1811 je v Gradcu z daritvijo svoje zbirke pripomogel k ustanovitvi prvega deželnega muzeja, sedaj znanega kot Joanneum. Po njegovi zaslugi so leta 1817 ustanovili tudi Štajerski deželni arhiv in v Vordernbergu leta 1826 odprli rudarsko in železarsko šolo. Sodeloval je pri ustanovitvi Štajerske hranilnice in Annine otroške bolnišnice v Gradcu. Leta 1828 je ustanovil zavarovalnico Grazer Wechselseitige, ki je pri nas sedaj znana pod imenom Grawe, z njeno ustanovitvijo je skušal izboljšati gospodarstvo v tedanji deželi Štajerski. V svojem konceptu vsestranskega razvoja nikakor ni pozabil na kmetijstvo. Odtod njegova zamisel o ustanovitvi Kmetijske družbe, ki je nastala v Gradcu marca 1819, oktobra istega leta pa sta bili ustanovljeni podružnici v Mariboru in Celju.

Posestvo Meranovo

Nadvojvoda Janez je med svojimi mnogimi nagnjenji k novostim posebej skrbno negoval tudi svoj odnos do vinogradništva. Tedanje vinogradništvo na Štajerskem je bilo v Janezovih očeh zaostalo, v vinogradih je bilo veliko sort slabo rodne trte, njihova oskrba in kletarjenje pa nestrokovna. Ker je nadvojvoda dobro poznal vinogradniške razmere ob Renu in kakovost tamkajšnjih vin, se je odločil za prenos tamkajšnjih sort v štajerske kraje.

Za središče, v katerem bi trte iz Porenja poskusno uvajali, je zaradi ugodnih klimatskih razmer izbral okolico Peker in Limbuša, kjer je leta 1822 kupil posestvo, danes znano pod imenom Meranovo. Leta 1823 so začeli tam saditi nove sorte trt, njegov novi vinograd je bil drugačen od tedaj znanih, trte so bile namreč prvič posajene v vrstah in strogo ločene po sortah. Izjemen uspeh pa se je pokazal že ob prvi trgatvi leta 1826, katere se je nadvojvoda Janez osebno udeležil, kasneje pa je na Meranovem tudi pogosto bival. Vinogradi so postali tako ugledni in znani, da so na Meranovem leta 1832 ustanovili prvo vinogradniško šolo na Štajerskem, ki je postala izvorno središče sodobnega vinogradništva tako na sedanjem slovenskem kot na avstrijskem Štajerskem. Kasneje je šoli priključil še sklad za nagrajevanje prizadevnih in uspešnih viničarjev. Leta 1855 je njegovo vino z Meranovega prejelo visoko odličje na ocenjevanju v Parizu.

  DELI ČLANEK