DEU ENG SLO

Avtohtone vinske sorte

Slovenija pozna šest uradno priznanih avtohtonih vinskih sort: ranina, klarnica, ranfol, vitovska grganja, zelen in žametovka, ki pa jim lahko dodamo še sedmo vinsko sorto, pinelo.

Čeprav so jih v preteklosti precej zasenčile svetovno znane sorte, se jih manjši vinarji trudijo obuditi in postaviti na svetovni vinski zemljevid.

Naštetih sort ne smemo mešati s samorodnicami, kot so jurka, šmarnica in ostale, niti z udomačenimi sortami, denimo laškim rizlingom ali malvazijo, niti ne z zvrstmi, kot so cviček, janževec, metliška črnina in številne druge.

 

Ranina

Avstrijski vinar Clotar Bouvier je leta 1900 v vinogradih pri Gornji Radgoni odkril belo sorto ranina. Predvideva se, da je sorta križanec med belim pinotom in zelenim silvancem. Na slovenskih tleh je ranina najbolj rana sorta. Doma je v Radgonskih goricah, kjer ji pravijo po domače special. Vsebuje izredno veliko sladkorja in je primerna za posebne kakovosti. Odličen je tudi mošt. Vino je bogato, nežno po kislini, z bogatim alkoholom in ekstraktom. Ima čisto svojstveno cvetico in aromo.

sinonim: bouvier, radgonska ranina, Bouvierjeva ranina, Bouvijejeva ranka, Bouvier Traube, Chasselas Bouvier

barva: gosta rumenkasta

vonj: poudarjeno cveten, po lipi

okus: ekstrakten, širok, nežen muškatni okus

 

Klarnica

Klarnica raste v Vipavski dolini. Ime je dobila po gospe Klari iz Dornberka, ki naj bi jo v 16. stoletju nasadila okrog svoje hiše kot varovalno mejo, zato ji pravijo tudi mejina. Gre za rodovitno sorto, ki pozno zori. Ponekod iz klarnice izdelujejo tudi peneče vino.

sinonim: mejina

barva: zlato rumena, z zelenkastimi odtenki

vonj: svež, travniški (po roži nokota)

okus: vino je prijetno, bogato telo pa v ustih pušča spomin še dolgo časa

 

Ranfol

Ranfol je doma na Štajerskem in je bil nekoč precej razširjena sorta, ki je že dandanes že skoraj izumrla. Ranfol ni aromatična sorta, zato jo vinarji uporabljajo v zvrsteh, recimo v Haložanu, hkrati pa ima živahne kisline. Poleg tega tudi obilno rodi, a pozno dozoreva.

sinonim: štajerska bjelina, svetla belina, štajerka, vrbanka

barva: slamnata, zelo svetla

vonj: cvetno saden

okus: lahen, pitek, kiselkast

 

Vitovska grganja

Vitovska grganija – sorta se najde na slovenskem in italijanskem delu Krasa in postaja zelo modna. Prvi jo je omenjal Matija Vrtovec leta 1844, znan vinogradniški učitelj in duhovnik iz Vipave. Priljubljena je zlasti zaradi sorazmerno velikega grozda, precejšnjega pridelka, nezahtevne tehnike pridelovanja ter prilagojenosti na agroekološke razmere na Krasu. Na Krasu se je med domačini še danes obdržal sinonim 'Malvazija s piko'.

sinonim: vitovska

barva: slamnato rumena

vonj: svež, saden, rahlo mineralen

okus: lahkoten, ker vino nima visokega alkohola, prijetno kiselkast

 

Zelen

Zelen je eno najbolj prepoznavnih vin Vipavske doline. Imenu primerno se poleg barve ponaša s herbalnimi notami in lepo zaokroženo kislino, vendar imena ni dobil po tem, temveč po značilni svetlozeleni barvi mladih vitic trte. O razširjenosti sorte zelen v zgornji Vipavski dolini je pisal že Matija Vertovec (1844), ki je zelen uvrstil med bele bolj žlahtne sorte s posebno žlahtnim duhom.

sinonim: vipavski zelen

barva: slamnato rumena z opaznimi zelenimi odtenki

vonj: jabolka, hruške, rožmarin

okus: zrel, pikanten

 

Žametovka

Gre za eno izmed najstarejših udomačenih žlahtnih vinskih sort na Slovenskem. Najbolj je razširjena v posavskem vinorodnem rajonu, tu pa tam tudi v podravskem. Najstarejši trs žametovke raste na mariborskem Lentu.  Trta zori pozno, obrodi veliko grozdja in je izjemno odporna proti škodljivcem. Za tla to ni izbirčna sorta, pač pa za lego, uspeva namreč samo na tipično vinogradniških sončnih legah.

sinonim: žametna črnina, žametasta črnina, modra kavčina,... Tuji nazivi: kavčina črna, Kolner blauer.

barva: svetlo rdečkasta,

vonj: izrazito saden, po malini

okus: lahek, kiselkast, svež

 

Pinela

Gre za nežno sorto, za katero testi DNK sicer še niso nedvoumno potrdili, da gre res za čisto avtohtono slovensko sorto. Po morfoloških lastnostih spada pinela v zahodnoevropsko geografsko ekološko skupino sort – Proles occidentalis, kar pomeni, da je po lastnostih podobna sortam, ki jih že od nekdaj gojimo na zahodu Evrope, za razliko od sort, ki jih gojimo na vzhodu in ob Črnem morju. V Sloveniji jo dobimo le v vinorodnem okolišu Vipavska dolina in podokolišu Vrhe vinorodnega okoliša Kras, kjer jo gojimo kot priporočeno sorto. V naših krajih je poznana že od leta 1932. Sorta daje zelo polna vina, ki lahko spremljajo zahtevnejše jedi.

sinonim: pinella

barva: rumenkasta

vonj: cvetlično saden in zaokrožen

okus: uravnotežen, krepek, dolg zaton

 

 

DELI ČLANEK

DOGODKI V HIŠI STARE TRTE

Edinstvena kulisa Stare trte in izjemen ambient njene Hiše za nepozabna doživetja.