Z namenom preprečevanja širjenja okužbe s koronavirusom in v skladu s priporočili pristojnih institucij je Hiša Stare trte za obiskovalce sicer zaprta, a za vas ostajamo dosegljivi na elektronskem naslovu stara-trta@maribor.si in telefonski številki 051 335 521. Vljudno vas vabimo tudi k obisku spletne vinoteke in nakupu izdelkov iz naše ponudbe. Svoj nakup lahko po predhodnem dogovoru prevzamete tudi osebno na prevzemnem mestu Hiše Stare trte.

Zgodovina

Zgolj legenda, pravljica? Zgodba o Stari trti je popolnoma resnična! Pripoveduje o tem, kako je mogoče, da na mariborskem Lentu trta sorte žametna črnina uspeva že več kot 400 let, o njenih vzponih in padcih.

Žametovka je bila posajena pred hišo na Vojašniški ulici 8 nekje na koncu srednjega veka, v času ko so mesto Maribor oblegali Turki. Kljub temu da so se tik pred njo odvijali srditi boji med branitelji mesta in napadalci, je Stara trta preživela. V poznem srednjem veku so bili v Mariboru pogosti požari, saj so bila ostrešja hiš lesena, strehe pa slamnate. Tudi hiša, pred katero raste Stara trta, je večkrat delno pogorela, a Stara trta je preživela tudi srednjeveške požare.

Nevarnostim ni konca

Okoli leta 1870 je v naše kraje prišla trtna uš, ki je za vinarje po vsej Evropi pomenila pravo katastrofo, saj je ta parazit, ki napade korenine, pomoril večino vinske trte. Stara trta pa je preživela, saj ima korenine globoko pod dravskim prodom, kjer se trtna uš ni mogla zarediti. Tudi zavezniško bombardiranje mesta ji ni moglo do živega, kljub temu da je bila delno porušena tudi hiša, na pročelju katere raste.

Vendar pa so trto čakali še težji časi. Po letu 1963, ko je bil na reki Dravi izgrajen jez, so se za Staro trto začele resne težave. Ker se je nivo reke dvignil za več kot tri metre, se je porušilo dolgoletno ravnovesje koreninskega sistema in trta je začela počasi odmirati. Zanemarjenost območja ob Dravi v 70. letih in nestrokovna oskrba sta le še poslabšala njeno stanje.

Bo preživela?

Na srečo je trdoživo starko opazila skupina strokovnjakov iz Inštituta za kmetijstvo, ki je preprečila odstranitev trte in rušitev hiše, ki je bila v zelo slabem stanju. Strokovnjaki pod vodstvom mag. Toneta Zafošnika so vse moči usmerili v revitalizacijo trte. Tako so ji z odstranitvijo mrtvih delov in kratko rezjo spet povrnili življenje. Stara trta je preživela, a tokrat le za las.

Po obnovitvi hiše in tlakovanju okolice leta 1982 se Stara trta vse do današnjega bohoti v vsej svoji veličini; danes za njo skrbi mestni viničar, postala je tudi ena glavnih slovenskih znamenitosti, saj je vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov in je tako tudi uradno najstarejša trta na svetu.

GALERIJA DELI ČLANEK