Zgodba o Najstarejši trti je simbol trdoživosti, vztrajnosti in volje do preživetja – vrednote, ki so še posebej pomembne v današnjem času. Za razliko od mnogih drugih zgodb in legend je ta povsem resnična.

Trta sorte Žametovka je bila posajena pred hišo na Vojašniški ulici 8 ob koncu srednjega veka, v času, ko so Maribor oblegali Turki. Kljub srditim spopadom med branitelji mesta in napadalci tik pred njo, je preživela.

V srednjem veku so bili v Mariboru pogosti požari, saj so bila ostrešja hiš lesena, strehe pa slamnate. Tudi hiša, pred katero raste trta, je večkrat delno pogorela, vendar je Najstarejša trta kljub temu preživela tudi te uničujoče požare.

Okoli leta 1870 je v naše kraje prišla trtna uš, ki je vinarjem po vsej Evropi povzročila pravo katastrofo, saj je ta parazit uničil večino vinskih trt. Najstarejša trta pa je preživela, ker njene korenine segajo globoko pod dravski prod, kjer se trtna uš ni mogla naseliti. Prav tako ji ni škodovalo zavezniško bombardiranje med drugo svetovno vojno, čeprav je bila hiša, na kateri raste, delno porušena.

Še težji časi so prišli po letu 1963, ko je bil na Dravi zgrajen jez. Dvig rečnega vodostaja za več kot tri metre je porušil ravnovesje koreninskega sistema, zaradi česar je trta začela hirati. Zanemarjenost okolice v 70. letih in nestrokovna oskrba sta njeno stanje še poslabšali.
Na srečo je leta 1982 skupina strokovnjakov z Inštituta za kmetijstvo, pod vodstvom mag. Toneta Zafošnika, preprečila odstranitev trte in rušitev dotrajane hiše. Z odstranitvijo odmrlih delov in kratko rezjo so ji znova vdahnili življenje.

Najstarejša trta je preživela – tokrat za las. Po obnovi hiše in tlakovanju okolice se še danes bohoti v svoji veličini. Zanjo skrbi mestni viničar, trta pa je vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot uradno najstarejša trta na svetu.

Najstarejša trta tako ostaja neprecenljiva dediščina in ponos Maribora, ki navdihuje preteklost, sedanjost in prihodnost.